Patina na rezilu noža

Ko Japonci govorijo o dobri ostrini, mislijo predvsem na ostrino, ki ne poškoduje celic med rezanjem. Da dobimo takšno ostrino, potrebujemo jeklo, ki je sestavljeno iz čim bolj drobnih in homogenih zrn. Drobna in fina struktura jekla omogoča, da ima nož po končanem brušenju fino in gladko ostrino, ki ne trga, ampak gladko reže. Zelo je pomembna tudi trdota jekla 60+ HRC, ki omogoča, da lahko nož brusimo pod majhnim kotom. Vse te lastnosti so najbolj značilne za karbonska jekla, ki imajo zelo visok odstotek karbidov in posledično majhen odstotek kroma. Se pa takšen nož zaradi pomanjkanja kroma obnaša nekoliko drugače od navadnih nerjavečih nožev. Z uporabo in z leti takšno rezilo namreč dobi patino. Nož je najbolj občutljiv prav sedaj, ko je še nov in patina še ni razvita, kasneje ga bo patina ščitila in rezilo bo postalo manj občutljivo.

Patine ne smemo zamenjevati z rjo, prva je zaščita, druga pa povzroča korozijo in propadanje materiala. 

Kaj je patina in kako jo prepoznamo?

Patina je naravni zaščitni sloj karbonskih jekel, ki rezilo ščiti pred nadaljnjo oksidacijo in daje rezilu rustikalen videz. Patina nastane zaradi oksidacije jekla na površini. Ta reakcija je pospešena, ko nož pride v stik z raznimi kislinami. Prepoznamo jo po značilnih barvah: najprej opazimo rumeno-zlato barvo, nato modro, ki se potem prelije v vijolično, na koncu pa postane siva, ki čez čas potemni. Če opazimo rdeče pikice oz. rjo, jo moramo odstraniti. 

Razlika med patino in rjo

Patina je tanjši, zaščitni sloj oksidiranega jekla, ki rezilo ščiti pred nadaljnjo oksidacijo. Rja je debelejši sloj oksida, ki ima značilno rdečo barvo. Rja ne ščiti rezila, ampak pospeši nadaljnjo korozijo na mestu, kjer se je le-ta že razvila. Če na nožu opazimo rjo, jo moramo pred uporabo odstraniti.

Katera jekla dobijo patino in katera so bolj občutljiva?

Jekla se delijo na tri vrste: karbonska, nerjaveča in prašna. 

>> Karbonsko jeklo je tisto, ki ima visoko vsebnost ogljika in malo oz. nič kroma. Najbolj znana japonska karbonska jekla so White steel (Shirogami, White paper), Blue steel (Aogami, Blue paper), Suj-2, SKS93… Med naštetimi je najbolj občutljiv White steel, ki ne vsebuje kroma in hitro dobi patino. Noži iz tega jekla so bolj primerni za izkušene in skrbne uporabnike, saj potrebujejo veliko nege. Jeklo SUJ-2 je manj občutljivo kot White steel, vendar še vseeno relativno hitro dobi patino. Najmanj občutljivo karbonsko jeklo pa je Blue steel, ki lahko vsebuje do 1,5% kroma.

>> Nerjaveča jekla vsebujejo več kot 12% kroma, ki jih ščiti pred korozijo. 

>> Prašna jekla so posebna vrsta, saj nekatere zlitine vsebujejo dovolj kroma, da se uvrščajo med nerjaveča, druga pa ga vsebujejo manj in lahko dobijo patino (HAP-40, 3,70-4,70% Cr). 

Kako lahko pospešimo nastanek patine?

Ker patina ščiti pred rjavenjem, lahko njen nastanek na rezilu tudi pospešimo. Načinov je veliko: instant kava, kis, gorčica, kisline… Za domače mojstre sta najbolj primerna kava in gorčica. 

>> Pospeševanje nastanka patine s kavo:
Skuhamo kavo, počakamo da se ohladi in vanjo namočimo nož, pri tem pazimo na špico noža, katero lahko zaščitimo tako, da na dno posode položimo krpico ali gobico. Paziti moramo tudi na ročaj, saj les lahko vpije kavo in se obarva. Nož v kavi pustimo toliko časa, da se razvije patina, ki nam je všeč. 

>> Pospeševanje nastanka patine z gorčico:
Gorčica nam omogoča, da naredimo na nožu s patino vzorec. Gorčico zmešamo z nekaj kisa in zmes z vatirano palčko nanesemo na rezilo. Kjer bo plast nanosa tanka, bo nastalo več patine, kjer pa bo nanešena debelejša plast, pa bo patine manj.

Nega nožev s patino   

Takšni noži zahtevajo nekoliko več nege, zato svetujemo:

  • redno brisanje s čisto in suho krpo (lahko tudi med uporabo)
  • po uporabi ga skrbno oplaknite z mlačno vodo, obrišite do suhega
  • lahko ga nežno namažete z Ballistol oljem ali navadnim rafiniranim sončničnim oljem
  • lahko ga shranjujete zavitega v papir, ki nase vleče vlago in ga ščiti

Odstranjevanje rje

Če kljub patini nož vseeno zarjavi, jo lahko odstranimo z grobo kuhinjsko gobico, posebno gobico za čiščenje noža (izgleda kot radirka) ali nežnim vodobrusnim papirjem (granulacije med 500 in 800). Pri tem moramo paziti, da površine noža ne spraskamo, zato priporočamo počasno in pazljivo poliranje. Paziti moramo tudi na Damask vzorec in Kuro-uchi del rezila, saj zaradi grobega čiščenja lahko zbledi oz. ga lahko celo odstranimo. Ko je Kuro-uchi finish odstranjen, ga ne moremo ponovno narediti.